Sreča za vse !
Ustavimo se in poglejmo okoli sebe. In tukaj je moja zgodba s sporočilcem - ozrimo se okoli sebe , poglejmo ljudem okoli sebe v oči, nasmejmo se jim in jim kdaj pa kdaj tudi povejmo, kaj mislimo, kaj si želimo, kaj bi radi od njih in voprašajmo, kako oni vidijo nas. Iz teh besed in tega znanja so možne največje in najbolše spremembe na sebi in od tod izvira tudi vseživljensko učenje za vse življenje.
Trenutek za razmišljanje :
Prepričani smo, da bo naše življenje lepše, ko bomo poročeni, ko bomo imeli prvega ali drugega otroka. Naši otroci so premajhni, zaradi tega ali onega menimo, da bo boljše ko bodo odrasli. V nadaljevanju smo ogorčeni zaradi njihovega mladostniškega obnašanja. Prepričani smo, da bomo bolj srečni, ko bodo prebrodili starost.
Mislimo, da se bomo počutili bolje, ko bo naš partner rešil svoje probleme, ko bomo zamenjali avto, ko bomo šli na čudovite počitnice, ko ne bomo več prisiljeni delati. Toda, če ne bomo pričeli s polnim in srečnim življenjem ZDAJ, kdaj bomo ?
Vedno se moramo spopadati s težavami vseh vrst. Zato je potrebno sprejeti to realnost in se odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgodilo.
Zelo dolgo sem imel občutek, da se bo moje življenje kmalu začelo. Pravo življenje! Toda vedno so bile ovire, ki jih je bilo potrebno premagati spotoma, nekaj nerešenega, neki posel, ki je zahteval še več časa, dolgovi, ki še niso bili poravnani. Potem bi se življenje začelo. Nazadnje sem razumel, da so bile te ovire življenje. Ta način zaznavanja stvari nam pomaga razumeti, da ne obstaja sredstvo, da smo srečni, ampak je sreča sredstvo.
Posledično moramo okušati vsak trenutek našega življenja in okušamo ga še bolj, če ga lahko delimo z nam drago osebo, z osebo, zelo drago za preživljanje skupnih dragocenih trenutko življenja. In spomnimo se, da čas ne čaka nikogar.
Zato prenehajmo čakati, da bomo končali šolo, da se bomo vrnili v šolo, da bomo shujšali za 5kg, da se bomo zredili za 5kg, da bomo imeli otroke, da jih bomo videli, ko bodo odšli od doma. Prenehajmo čakati, da bomo začeli delati, da bomo šli v pokoj, da se bomo poročili, ločili. Prenehajmo čakati petek zvečer, nedeljsko jutro, poletje, jesen ali zimo, da bomo imeli nov avto ali novo hišo. Prenehajmo čakati, da bomo zapustili to življenje, da se bomo ponovno rodili in se odločimo, da ni boljšega trenutka, da bi bili srečni, kot je ta trenutek.
Sreča in radost življenja niso cilji, temveč eno potovanje. Misel za danes : delajmo, kot da ne potrebujemo denarja, imejmo se radi, brez misli na to, da bomo lahko trpeli, plešimo kot da nas nihče ne gleda.
Sedaj dobro razmislite in skušajte odgovoriti na ta vprašanja :
- Najštej 5 najbogatejših oseb na svetu.
- Imenuj 5 zadnjih zmagovalk tekmovanja za Miss univerzum.
- Imenuj 10 dobitnikov Nobelovih nagrad.
- Imenuj 5 zadnjih zmagovalcev nagrade Oskar za najboljšega igralca ali igralko.
Kako ti gre? Se spomniš redkih ali nobenega. Ne sekiraj se. Nihče od nas se ne spomni najbolših od včeraj. In aplavzi gredo, trofeje se zaprašijo, zmagovalci se pozabijo.
Sedaj odgovori na ta naslednja vprašanja :
- Naštej 3 profesorje, ki so ti pomagali pri tvojem formiranju.
- Navedi 3 prijatelje, ki so ti pomagali v težkih trenutkih.
- Misli na nekatere osebe, ki so povzročile, da si se počutil nekaj posebnega.
- Navedi 5 oseb, s katerimi preživljaš svoj čas.
Kako ti gre ? Bolje ? Osebe, ki zaznamujejo razliko v našem življenju, niso tiste z največ denarja ali boljšimi nagradami. So tiste, ki jih skrbi zate, ki skrbijo zate, tiste, ki so na vsak način s teboj. Razmislimo trenutek. Življenje je zelo kratko ! Ti, na katerem seznamu si ?
Ne veš ? Dovoli mi, da ti pomagam. Nisi med slavnimi, vendar si med tistimi, ki se jih spomnim, da ti pošljem to sporočilo.
Pred nekaj leti, na paraolimpijskih igrah v Seattlu, je bilo devet atletov, vsi mentalno ali fizično prizadeti, pripravljenih na startni črti na 100 metrov. Ob strelu pištole so pričeli tekmovanje, ne vsi s tekom, toda z željo, da bi prišli na cilj in zmagali.
Medtem, ko so tekli, je majhen deček padel na asfalt, naredil nekaj kozolcev in pričel jokati. Ostalih osem je slišalo fantka jokati.
Upočasnili so in se obrnili. Ustavili so se in se vrnili nazaj. Vsi. Neka deklica z Downovim sindromom se je usedla poleg njega in ga začela poljubljati in govoriti : Se sedaj počutiš bolje ? Takrat se jih je vseh devet objelo in odšli so proti ciljni črti. Vsi na stadionu so vstali in ploskanje je trajalo nekaj minut. Ljudje, ki so bili prisotni, še vedno pripovedujejo zgodbo. Zakaj ?
Ker v naši notranjosti vemo, da gre najvažnejša stvar v življenju onstran zmage za nas same. Pomembna stvar v tem življenju je pomagati drugim zmagati, tudi če to pomeni upočasniti in spremeniti naš tek.
Če pošlješ te misli svojim prijateljem, nam lahko uspe spremeniti naše srce in srce še koga drugega… je pisalo na koncu in jaz Vam to posredujem na prehodu starega v novo leto s prepričanjem da nikoli ni prepozno
Dodaj unikaten blog med priljubljene!