UNIKATEN Blog

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: »Zakaj ljudje kričijo, kadar so
jezni?«

Učenci so razmišljali nekaj časa: »Zato ker zgubimo potrpljenje – je
odgovoril eden izmed njih – zato kričimo.«
»Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe?« je vprašal učitelj,
– »ali ni mogoče govoriti potihem – nalahno?« »Zakaj kričiš, ko si
jezen?« Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni
zadovoljil učitelja.

Končno je razložil: »Kadar sta dve osebi sprti, jezni, se njuni srci
zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik
preseže razdaljo in se utegneta slišati. Čimbolj sta jezna, glasneje
morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika.«

Nato je vprašal učitelj: »Kaj se pa zgodi, ko se dve osebi zaljubita?
Si ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuni srci sta si zelo blizu.
Razdalja med njima je zelo majhna.«
Učitelj je nadaljeval: »Kaj se zgodi, ko se še bolj zaljubita? Ne
govorita. Le šepetata in se še bolj zbližata v svoji ljubezni. Končno
ne potrebujeta niti šepeta. Se gledata in to je vse. Taki sta dve
osebi, kadar se ljubita.«

Potem je nadaljeval: »Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca
oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo
prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da ne boste našli več poti nazaj.«