UNIKATEN Blog

Zimska je sedaj idila,

grozijo božič in darila.

Mestno jedro okrašeno,

kičasto kot še nobeno.

Štanti, jelke in lampijoni

na ulicah zastonj bonboni.

Dedek mraz, Miklavž, Božiček

in še kakšen kičast striček,

star, betežen z dolgo brado

a pod kostumom dete mlado.

Ko ogovori nedolžno dete,

z mutirajočim glasom pubertete,

se le to na ves glas zjoče,

solze padajo v obliki toče.

Zadovoljni sicer so otroci,

kepajo se in norijo, smrklji z nosa jim visijo,

naslednjo jutro pa o groza,

spet tu sta gripa in viroza.

Mokrota v čevljih in obleki,

kolca po poletni se pripeki.

Kratek dan in kislo vreme,

sonca niti ni za seme.

Led na avtih in na šipah

zmrzuje voda v jezeru in pipah.

Mraz pritiska, kot prasica,

na srečo tu sta kuhan vin in pa medica.

Ja, zime nismo vsi veseli,

prehlajeni in zbledeli,

gremo nekam kjer ne zebe,

čao zima, ko te jebe!